Zimska otožnost in sezonska depresija

Ko dnevi postanejo kratki in siva svetloba komaj predre oblake, marsikoga zgrabi utrujenost, otožnost in želja, da bi le še spal. Za nekatere gre za blago zimsko otožnost, ki mine z nekaj sonca, pri drugih pa se razvije prava sezonska depresija. V tem članku pojasnimo, zakaj se to dogaja, kdaj je čas za obisk zdravnika in kako si lahko pomagamo — tudi s svetlobo.

Kaj je sezonska razpoloženjska motnja (SAD)

Sezonska razpoloženjska motnja (angl. seasonal affective disorder, SAD), pri nas znana kot sezonska ali zimska depresija, je oblika razpoloženjske motnje, ki se vrača vsako leto v temnejših mesecih. Ocenjujejo, da ima izrazitejšo obliko približno 1 od 20 ljudi, blažjo zimsko otožnost pa okoli vsak peti.

Značilno se začne novembra, ko svetlobe naglo zmanjka, vrh doseže januarja in februarja ter popusti spomladi, ko se dnevi podaljšajo.

Simptomi zimske depresije

Za zimsko obliko so poleg splošnih znakov depresije značilni tudi nekateri »atipični« simptomi:

• vztrajno potrto, žalostno ali »prazno« razpoloženje;
• izguba zanimanja in veselja do stvari, ki so nas prej veselile;
• utrujenost in pomanjkanje energije, ki je počitek ne odpravi;
• prekomerno spanje in težko vstajanje;
• poželenje po sladkorju in ogljikovih hidratih ter povečan apetit, pogosto pridobivanje teže;
• težave z zbranostjo.

Zakaj se pojavi? Svetloba, melatonin in serotonin

Glavni krivec je pomanjkanje dnevne svetlobe. Ta usklajuje naš cirkadiani ritem — notranjo biološko uro, ki uravnava budnost in spanje.

• Melatonin: manj svetlobe pomeni, da se hormon spanja melatonin slabše zavira in ostaja povišan tudi podnevi — od tod dnevna zaspanost.
• Serotonin: manj svetlobe je povezano z nižjo ravnjo serotonina, kar vpliva na razpoloženje, tesnobo in zbranost.
• Vitamin D: pozimi je sonce v Sloveniji prenizko in prešibko, da bi v koži sprožilo tvorbo vitamina D. Raziskave kažejo, da ima velika večina Slovencev pozimi znižane vrednosti, kar dodatno prispeva k utrujenosti in slabšemu počutju.

Povezavo med svetlobo, melatoninom in spancem podrobneje razlagamo v članku Svetloba, melatonin in spanec.

Zimska otožnost ali prava sezonska depresija? Kdaj k zdravniku

Zimska otožnost je blaga in prehodna — počutje niha, a bistveno ne moti vsakdanjega življenja. O sezonski depresiji govorimo, ko znaki vztrajajo in ovirajo delo, odnose in vsakodnevne obveznosti.

Poiščite strokovno pomoč, kadar:

• ste potrti večino dni dva tedna ali več;
• vas utrujenost ne zapusti niti po počitku;
• se umikate od ljudi in dejavnosti, ki so vas prej veselile;
• čutite brezup ali izgubo motivacije.

Ob kakršnih koli mislih na samopoškodbo se nemudoma obrnite na zdravnika ali pokličite pomoč.

Zdravljenje z močno svetlobo

Za sezonsko depresijo je uveljavljeno zdravljenje z močno svetlobo (t. i. svetlobna terapija). Standardni pristop je naprava z jakostjo okoli 10.000 luksov, ki jo uporabljamo približno 30 minut zjutraj. Oči so odprte, a v svetlobo ne strmimo neposredno; sedimo na primerni razdalji, medtem pa lahko beremo ali zajtrkujemo. Svetloba mora biti brez UV-sevanja. Ta metoda v raziskavah dosega učinke, primerljive z zdravili, pogosto s hitrejšim odzivom.

Kje je mesto polarizirane svetlobe BIOPTRON

Pomembno je razumeti razliko. Klasična SAD-svetlobna terapija deluje prek oči z zelo močno svetlobo in vpliva na biološko uro. Polarizirana svetloba BIOPTRON je drugačna tehnologija — deluje na tkivo in celice (spodbuja prekrvavitev, celjenje in sprostitev) in se ne meri v istih enotah luksov. Zato je BIOPTRON smiselno razumeti kot dopolnilno podporo dobremu počutju, sprostitvi in energiji, ne pa kot nadomestilo za dnevno svetlobo, zdravniško obravnavo ali predpisano svetlobno terapijo.

Več o naši ponudbi preberite na strani Svetlobna terapija.

Kaj še pomaga

• Sprehodi v dnevni svetlobi, po možnosti dopoldan — tudi oblačen dan je zunaj mnogo svetlejši od sobe.
• Vitamin D pozimi (o odmerjanju in morebitnem testiranju se posvetujte z zdravnikom).
• Redno gibanje, ki krepi cirkadiani ritem in dviguje razpoloženje.

Pogosta vprašanja

Ali navadna svetilka deluje kot svetlobna terapija? Ne. Za učinek pri SAD je potrebna zelo močna svetloba (okoli 10.000 luksov), običajna sobna razsvetljava je precej šibkejša.

Ali lahko dobim dovolj vitamina D iz zimskega sonca? V Sloveniji od novembra do februarja sonce za tvorbo vitamina D v koži praviloma ni dovolj močno.