Alergije

V prvih aprilskih dneh breza in spomladi cvetoče drevje spuščajo svoje pelode v topel pomladni veter. Takrat mnogi alergiki ne upajo na prosto, saj imajo težave s senenim nahodom.

Ko se je nekaj žrtev te pelodne nadloge odločilo za terapijo z bioresonančno metodo BICOM, so po terapiji lahko s sosedom sedeli pod brezo in brez težav uživali v toplem pomladnem soncu.

Marsikateri ljubitelj živali se mora ločiti od svoje mačke, ker trpi za astmo in prav ob ljubkovanju svoje štirinožne prijateljice dobi najhujši napad. Po obravnavi z bioresonančno metodo BICOM se lahko brez težav igra z živaljo in mačka lahko ostane v družini.

Veliko je otrok, ki imajo težave zaradi nevrodermitisa. Tiste, ki so se odločili za terapijo z bioresonančno metodo BICOM, so terapevti testirali z energijskim diagnostičnim postopkom in ugotovili glavne preobčutljivosti med živili, ki jih niso smeli uživati. Črtali so jih iz dnevne prehrane. Po nekajtedenski bioresonančni terapiji BICOM ter hkratni glivični terapiji in dieti brez glavnih obremenjujočih živil (karenci) je postala koža lepša, vnetje se je umirilo, izpuščaji so izginili, čeprav kože niso več mazali s kortikosteroidnimi mazili. Čez čas so lahko otroci začeli uživati vso hrano.

Vse več ljudi toži zaradi prebavnih motenj, napihnjenosti, bolečin v trebuhu in zelo stresnega vsakdanjika. Po obravnavi z bioresonančno metodo BICOM in ob ukrepih, ki jih svetuje terapevt in se izvajajo doma, se težave že po nekaj tednih omilijo oziroma popolnoma izginejo.

Kaj je alergija?

Beseda »alergija« izvira iz grščine in pomeni »drugače« (alos). Leta 1906 je dunajski pediater Clemens von Pirquet prvič opredelil pojem alergija:

»Alergija je drugačno reagiranje telesa na neko snov, na katero se je telo predhodno senzibiliziralo.«

Kaj je potrebno, da govorimo o alergiji?

1. Drugačna reakcija telesa, to pomeni bolezenski pojav, na primer dražeče srbenje, pekoče oči, kožni izpuščaji.
2. Snov, na katero alergično reagiramo, na primer pelodi, živalska dlaka, živila. Te substance imenujemo alergeni.
3. Priti mora do t. i. senzibilizacije. To pomeni, da je enkraten ali večkraten stik z alergenom v telesu sprožil imunsko reakcijo. Senzibilizirano telo se pri vsakem ponovnem stiku z alergenom odziva z enakimi bolezenskimi znaki, morebiti le različno močnimi.

Žal mnogi zdravniki o alergiji govorijo šele takrat, ko je s specifičnimi kožnimi in krvnimi testi že mogoče dokazati imunološko reakcijo.

Zgodi pa se, da imajo ljudje alergijske težave, čeprav so pri njih alergološki testi negativni, in obstajajo ljudje, ki imajo pozitivne alergološke teste, pa nimajo ob stiku z alergenom nobenih težav.

Nekateri alergologi razlikujejo alergijo, psevdoalergijo in preobčutljivost. Ljudem s težavami je vseeno, za katero od teh oblik trpijo, želijo se jih le znebiti.

Alergija in imunski sistem

Naš imunski sistem se je v milijonih let razvil v neskončno zapleten, a izredno učinkovit obrambni mehanizem. Ima nalogo, da naše telo varuje pred bolezenskimi klicami, kot so virusi, bakterije, glivice in paraziti.

Na prvi bojni črti se bojujejo različne skupine belih krvnih telesc s pustolovskimi imeni, kot so limfociti, celice ubijalke, celice požiralke in druge. Same se zaženejo v boj in se žrtvujejo za organizem, ki jih gosti, ali pa proizvajajo in odpošiljajo nevarna orožja – protitelesca.

Da bi bila kos svoji nalogi in da bi lahko vsepovsod napadala tuje vsiljivce, bela krvna telesca »patruljirajo« po krvnih in limfnih poteh. Samo tako jih lahko hitro skličemo na »bojno polje«.

Za proizvodnjo in usklajevanje teh obrambnih snovi so zlasti pomembna nekatera tkiva in organi, kot so kostni mozeg, jetra, vranica, ščitnica in limfna tkiva, denimo žrelnica, slepič in limfni vozli po vsem telesu. Še posebno pomembni so limfni vozli v črevesju, saj predstavljajo od 70 do 80 odstotkov celotnega človekovega limfnega sistema. Zato je dobro delovanje limfnega sistema in črevesja pomembno za uspešno odpravljanje alergij.

Naš imunski sistem se je naučil razlikovati tuje tkivo od telesu lastnega. Ščiti »dobro« in se bojuje proti »slabemu«.

Alergija je moteno krmiljenje imunskega sistema. Pri alergiji se imunski sistem odziva na snovi, kot so pelodi, živalske dlake in živila, ki običajno za naše telo sploh niso škodljive.

Pozitivni cilj bioresonančnega zdravljenja BICOM je, da odpravimo moteno krmiljenje imunskega sistema ter vzpostavimo zdravo imunsko stanje.

Ugotavljanje alergij in drugih težav

Pravilna diagnoza (grško: spoznati, razlikovati) neke bolezenske slike je osnovni pogoj za pravilno in učinkovito terapijo.

Anamneza

Pod anamnezo (grško: spomin) razumemo temeljito izpraševanje pacienta o njegovih težavah. Kdaj nastopajo? Celo leto ali ob določenih letnih časih? Na določenih mestih? Pri stiku z določenimi snovmi ali živalmi? Po uživanju določenih napitkov ali hrane? Iz teh vprašanj dobi izkušen terapevt mnogo napotkov za prepoznavanje domnevne težave.

Alergološki kožni test

V primeru alergijskih težav se v medicini uporabljajo:

• t. i. scratch test: urez v kožo po nanosu alergena;
• t. i. prick test: vbrizganje alergena v kožo;
• epikutani test: daljše učinkovanje alergena na kožno površino. Pordečitev ali nabrekline kažejo na senzibilnost.

Alergološki krvni testi

• Test določanja protiteles IgE: laboratorijska preiskava krvi na obstoječa protitelesca proti domnevnemu alergenu.
• Test transformacije limfocitov (LTT): v laboratoriju se pregleduje reakcija belih krvnih telesc na živila.

Alergološki provokacijski test

Domnevni alergen mora pacient zaužiti ali pa ga dobi neposredno v oko, nos ali sapnice. Če nastopi reakcija, je diagnoza zanesljivo potrjena. Omenjeni test se v praksi le redko uporablja, ker je zahteven, dolgotrajen in ne povsem brez nevarnosti.

Pozitivne reakcije pri alergološkem kožnem ali krvnem testu kažejo, da se je imunski sistem že zoperstavil tej substanci. To pomeni, da je prišlo do senzibilizacije. O alergiji govorimo šele takrat, ko se ob učinkovanju alergena pojavijo tudi simptomi alergije.

Negativna reakcija ne izključuje alergije!

Vsi rezultati anamneze ter kožnega, krvnega in provokacijskega testa žal niso vedno enaki. Ni redko, da nastanejo razlike med enim in drugim načinom testiranja, lahko pa tudi isti test pri različnih alergologih pokaže različne rezultate.

Navodila za prehrano med zdravljenjem alergije z metodo BICOM bioresonanca

V času zdravljenja alergije z BICOM resonanco je obvezna stroga karenca do alergenov, predvsem do živil, pa tudi tkanin in drugih snovi, na katere je pacient alergičen oziroma preobčutljiv. Osnovno vodilo za karenco oziroma dieto je alergo test, ki ste ga prejeli ob zdravniškem pregledu v naši ordinaciji.

Iz prehrane morate izključiti vsa živila, ki so na testnem listu obarvana ali dopisana, tako v čisti obliki kot morebiti v obliki dodatka nekemu drugemu živilu.

Prehrana mora biti sestavljena iz varovalnih živil, brez dodanih konzervansov, umetnih barvil in arom, antioksidantov in emulgatorjev. Iz prehrane je treba v celoti izključiti vse jušne koncentrate, ostre začimbe (paprika, poper, muškatni orešček …), svinjino in izdelke iz svinjine, čokolado, lešnike, arašide, orehe, mandlje in bonbone.

Najustreznejša je doma pripravljena hrana iz svežih živil, brez predhodne industrijske obdelave. Dovoljeni so vsi načini priprave hrane (kuhanje, dušenje, pečenje), razen ocvrte (pohane) hrane. Ob taki prehrani se izognete vsem skritim alergenom, ki so kot dodatki v industrijsko pripravljenih jedeh, a na deklaraciji niso označeni (arašidi, pšenični škrob, mleko v prahu ipd.).

Pozor: arašidi kot skriti alergen

Arašidi se nahajajo v arašidnem olju, v rastlinskem olju (priporočam olivno, sončnično in koruzno olje) in v masti za cvrenje. Kot aditiv so dodatek v salamah, hamburgerjih, hrenovkah, v paradižnikovi mezgi in v vseh juhah v kockah. Arašidovo maslo zaradi dobrega okusa uporabljajo v slaščičarski industriji pri pripravi predvsem slanega peciva in smokijev.

Pacientom alergikom in staršem otrok alergikov naročam, da v času zdravljenja in še do prve kontrole po kuri zdravljenja pripravljajo hrano po teh navodilih. To je temeljni predpogoj za učinkovito ozdravitev alergije. Pri morebitni pripravi hrane iz industrijsko pripravljenega testa, makaronov, testenin … pred nakupom skrbno preberite deklaracijo: pri alergikih na arašide preverite, da ni dodanih arašidov, pri alergikih na jajca pazite na morebitno prisotnost jajc, pri alergikih na pšenico na dodatek pšenice ipd. (npr. rženemu kruhu je vedno dodana še pšenična moka). Le striktno izvajanje antialergijske diete je predpogoj za uspešno ozdravitev. V primeru nejasnosti pokličite po telefonu ali osebno povprašajte v času zdravljenja.

Zdravljenje alergije z BICOM resonanco je zelo uspešno, vendar je rezultat v veliki meri odvisen od doslednega izvajanja karence – odstranitve alergenov iz prehrane.

Pri alergiji na glivice boste ob prihodu na zdravljenje prejeli še napotek za posebno dietno prehrano. V tem primeru morate iz prehrane izključiti še vsa živila iz osnovnega alergo testa in živila iz navodil za zdravljenje glivic.

Ob spoštovanju navedenega v času zdravljenja in do prve kontrole bo zdravljenje alergije uspešno.

Odvzem vzorcev za testiranje

Če je ob zdravniškem pregledu naročeno, da ob nastopu zdravljenja prinesete blato in urin, to naredite tako:

• En teden pred prihodom na zdravljenje pomočite eno bebi palčko v urin, drugo pa v blato (toliko, da se obarva). Pustite na zraku, da se posuši (1 do 2 dni). S koščkom toaletnega papirja ovijte vsako vatico posebej in vse skupaj dajte v kuverto, na katero napišete »blato, urin« ter ime in priimek pacienta.

Če je naročeno prinesti hišni prah:

• En teden pred prihodom dajte v sesalnik novo vrečko in posesajte postelje (odeja, rjuha, vzglavje, jogi), tla v spalnici in dnevni sobi ter vse tapecirano pohištvo. Tako dobljen prah (za eno slabo žlico) stresite v drugo kuverto ter nanjo napišite »hišni prah« ter priimek in ime pacienta.

Če je naročeno prinesti dlako ali perje živali, dajte ščepec dlake ali pero ptice, vsako posebej, v kuverto z navedbo imena in priimka pacienta.

Napotki za prehrano po zdravljenju alergije

En mesec po zaključenem zdravljenju ne smete v čisti obliki uživati živil, na katere ste bili alergični in zaradi katerih ste bili zdravljeni (npr. mleko, jajca, izdelki iz bele pšenične moke, jabolka, arašidi).

En teden po zdravljenju poleg živil, ki jih smete uživati, postopoma uvajate do sedaj prepovedano hrano v majhni količini in v predelani obliki (kuhano, dušeno, pečeno), praviloma le po eno do sedaj prepovedano živilo na dan (npr. en dan živilo, v katerem je vsebovano mleko, drugi dan živila, kjer so vsebovana jajca, naslednji dan hrano, kjer so prisotni izdelki iz bele pšenične moke).

Po enem mesecu začnete uživati živila tudi v čisti obliki, po eno na dan in v začetku v manjši količini, npr. eno jajce na dan, naslednji dan majhen krožnik makaronov, tretji dan en kozarec mleka in tako dalje.

Postopoma po preteku dveh mesecev začnete uživati hrano brez prepovedi.

V primeru poslabšanja se javite na kontrolni test.