Alergije

Alergije

V prvih aprilskih dneh breza in spomladi cvetoče drevje spuščajo svoje pelode v topel pomladni veter. Takrat mnogi alergiki ne upajo na prosto, saj imajo težave s senenim nahodom.

Ko se je nekaj žrtev te pelodne nadloge odločilo za terapijo z bioresonančno metodo BICOM, so po terapiji lahko s sosedom sedeli pod brezo in brez težav uživali v toplem pomladnem soncu.

Marsikateri ljubitelj živali se mora ločiti od svoje mačke, ker trpi za astmo in prav ob ljubkovanju svoje štirinožne prijateljice dobi najhujši napad. Po obravnavi z bioresonančno metodo BICOM se lahko brez težav igra z živaljo in mačka lahko ostane v družini.

Veliko je otrok, ki imajo težave zaradi nevrodermitisa. Tiste, ki so se odločili za terapijo z bioresonančno metodo BICOM, so terapevti testirali z energijskim diagnostičnim postopkom in ugotovili glavne preobčutljivosti med živili, ki jih niso smeli uživati. Črtali so jih iz dnevne prehrane. Po nekajtedenski bioresonančni terapiji BICOM ter hkrati glivični terapiji in dieti brez glavnih obremenjujočih živil (karenci) je postala koža lepša, vnetje se je umirilo, izpuščaji so izginili, čeprav kože niso več mazali s kortikosteroidnimi mazili. Čez čas so lahko otroci začeli uživati vso hrano.

Vse več ljudi toži zaradi prebavnih motenj, napihnjenosti, bolečin v trebuhu in zelo stresnega vsakdanjika. Po obravnavi z bioresonančno metodo BICOM in ob ukrepih, ki jih svetuje terapevt in se izvajajo doma, se težave že po nekaj tednih omilijo oziroma popolnoma izginejo.

 

Kaj je alergija?

Beseda »alergija« izvira iz grščine in pomeni »drugače« (alos). Leta 1906 je dunajski pediater Clemens von Pirquet prvič opredelil pojem alergija:

»Alergija je drugačno reagiranje telesa na neko snov, na katero se je telo predhodno senzibiliziralo.«

Kaj je potrebno, da govorimo o alergiji?

1.    Drugačna reakcija telesa, to pomeni bolezenski pojav, na primer dražeče srbenje, pekoče oči, kožni izpuščaji.

2.    Snov, na katero alergično reagiramo, na primer pelodi, živalska dlaka, živila. Te substance imenujemo alergeni.

3.    Priti mora do t. i. senzibilizacije. To pomeni, da je enkraten ali večkraten stik z alergenom v telesu sprožil imunsko reakcijo. Senzibilizirano telo pa se pri vsakem ponovnem stiku z alergenom odziva z enakimi bolezenskimi znaki, morebitno le različno močnimi.

Žal mnogi zdravniki o alergiji govorijo šele takrat, ko je s specifičnimi kožnimi in krvnimi testi že mogoče dokazati imunološko reakcijo.

Se pa zgodi, da imajo ljudje alergijske težave, čeprav so pri njih alergološki testi negativni, in so ljudje, ki imajo pozitivne alergološke teste, pa nimajo ob stiku z alergenom nobenih težav.

Nekateri alergologi razlikujejo alergijo, psevdoalergijo in preobčutljivost. Ljudem s težavami je prav vseeno, za katero od teh oblik trpijo, želijo se jih le znebiti.

Alergija in imunski sistem

Naš imunski sistem se je v milijonih let razvil v neskončno zapleten, a izredno učinkovit obrambni mehanizem. Ima nalogo, da naše telo varuje pred bolezenskimi klicami, kot so virusi, bakterije, glivice in paraziti.

Na prvi bojni črti se bojujejo različne skupine belih krvnih telesc s

pustolovskimi imeni, kot so limfociti, celice ubijalke, celice požiralke ¡n druge. Same se zaženejo v boj, se žrtvujejo za organizem, ki jih gosti, ali pa proizvajajo in odpošiljajo nevarna orožja – protitelesca.

Da bi bila kos svoji nalogi in da bi lahko vsepovsod napadala tuje vsiljivce, bela krvna telesca »patruljirajo« po krvnih in limfnih poteh. Samo tako jih lahko hitro skličemo na »bojno polje«.

Za proizvodnjo in usklajevanje teh obrambnih snovi so zlasti pomembna nekatera tkiva in organi, kot so kostni mozeg, jetra, vranica, žleza ščitnica in limfna tkiva, denimo žrelnica, slepič in limfni vozli po vsem telesu. Še posebno pomembni so limfni vozli v črevesju, saj predstavljajo od 70 do 80 odstotkov celotnega človekovega limfnega sistema. Zato je dobro delovanje limfnega sistema in črevesja pomembno za uspešno odpravljanje alergij.

Naš imunski sistem se je naučil razlikovati tuje tkivo od telesu lastnega. Ščiti »dobro« in se bojuje proti »slabemu«.

Alergija je moteno krmiljenje imunskega sistema.

Pri alergiji se imunski sistem odziva na snovi, kot so pelodi, živalske dlake, živila, ki običajno za naše telo sploh niso škodljive.

Pozitivni cilj bioresonančnega zdravljenja BICOM je, da odpravimo moteno krmiljenje imunskega sistema ter vzpostavimo zdravo imunsko stanje.

Ugotavljanje alergij in drugih težav

Pravilna diagnoza (grško: spoznati, razlikovati) neke bolezenske slike je osnovni pogoj za pravilno in učinkovito terapijo.

Anamneza

Pod anamnezo (grško: spomin) razumemo temeljito izpraševanje pacienta o njegovih težavah. Kdaj nastopajo? Celo leto ali ob določenih letnih časih? Na določenih mestih? Pri stiku z določenimi snovmi ali živalmi? Po uživanju določenih napitkov ali hrane? Iz teh vprašanj dobi izkušen terapevt mnogo napotkov za prepoznavanje domnevne težave.

Alergološki kožni test

V   primeru alergijskih težav se v medicini uporabljajo:

  • t. i. scratch test: urez v kožo po nanosu alergena,
  • t. i. prick test: vbrizganje alergena v kožo,
  • epikutani test: daljše učinkovanje alergena na kožno površino. Pordečitev ali nabrekline kažejo na senzibilnost.

Alergološki krvni testi

Test določanja protiteles IgE: laboratorijska preiskava krvi na obstoječa protitelesca proti domnevnemu alergenu.

Test transformacije limfocitov (LTT): v laboratoriju se pregleduje reakcija belih krvnih telesc na živila.

Alergološki provokacijski test

Domnevni alergen mora pacient zaužiti ali pa ga dobi neposredno v oko, nos ali sapnice. Če nastopi reakcija, je diagnoza zanesljivo potrjena. Omenjeni test se v praksi le redko uporablja, ker je zahteven, dolgotrajen in ne povsem brez nevarnosti.

Pozitivne reakcije pri alergološkem kožnem ali krvnem testu kažejo, da se je imunski sistem že zoperstavil tej substanci. To pomeni, da je prišlo do senzibilizacije. O alergiji govorimo šele takrat, ko se ob učinkovanju alergena pojavijo tudi simptomi alergije.

Negativna reakcija ne izključuje alergije!

Vsi rezultati anamneze, kožnega in krvnega ter provokacijskega testa žal niso vedno enaki. Ni redko, da nastanejo razlike med enim in drugim načinom testiranja, lahko pa tudi isti test pri različnih alergologih pokaže različne rezultate.